MERJENJE ČRNEGA OGLJIKA

Meritve črnega ogljika  med poletom na severni tečaj – 2013

dr. Griša Močnik, Aerosol d.o.o.

Zgorevanje ogljičnih goriv povzroča emisije delcev, kar vključuje večje količine aerosolov, ki absorbirajo svetlobo. Ti močno absorbirajo v vidnem delu svetlobnega spektra. Aerosoliziran črni ogljik je edinstven sledilec emisij, ki so posledica zgorevanja goriv, saj ne more nastati drugače. Je inerten in ga vetrovi lahko prenašajo na velike razdalje (Bodhaine, 1995, Weigum 2012), v atmosferi ostane tipično od enega tedna do nekaj tednov. Črni ogljik vpliva na optične lastnosti atmosfere in povzroča lokalno segrevanje ali ohlajanje, odvisno od vpletenih procesov (Menon 2002). Je drugi najpomembnejši povročitelj podnebnih sprememb s prispevki med 20% in 40%, hkrati pa je zelo regionalno heterogen (Ramanathan 2008). Arktika je še posebno ranljivo področje, saj se segrevanje nadaljuje tudi po tem, ko se aerosolizirani črni ogljik usede na led in sneg in ju potemni.
Na Arktiki se je letos in v zadnjih letih poleti stopilo več ledu kot kadarkoli doslej (NSIDC 2012), kar odpira nove plovne poti. Ladijski motorji emitirajo velike količine črnega ogljika, ko se ta usede na led, pa povzroči dodatno toplenje in več ladij bo lahko plulo po teh poteh. Meritve črnega ogljika na Arktiki imajo dolgo zgodovino (Hansen 1989), vendar so omejene na samo nekaj merilnih mest, vertikalne profile pa smo začeli meriti šele pred kratkim (Ferrero 2012).
Med poletom GLWF2012 okrog sveta smo pokazali, da zmoremo z opremljenim ultralahkim letalom poceni priti do pomembnih informacij o koncentracijah črnega ogljika, njihovi regionalni heterogenosti in vertikalnih profilov (Močnik 2012). Spomladi 2013 bomo ves čas poleta na severni tečaj opravljali meritve. Letalo smo prilagodili, tako da lahko zajemamo vzorec in s prototipom Aethalometra merimo koncentracije črnega ogljika. Letalo bo nosilo še dodatne inštrumente. Med letom bomo poskusili izmeriti vpliv ladijskega transporta na koncentracije črnega ogljika na Arktiki,  analizirali pa bomo tudi odvisnost absorpcije aerosolov od valovne dolžine svetlobe za identifikacijo virov (Sandradewi 2008). Lahko bomo naleteli na bolj onesnažene mase zraka in z izračuni trajektorij bomo določili območje, od koder so prišle.